30 Maj 2011
Vprašanje:
Pozdravljeni.
Pogosto slišim od svoje partnerke pritožbe, da sem premalo razumevajoč do nje. Očita mi, da
sem hladen in preveč razumski. Sam včasih mislim, da sem preveč preprost v primerjavo z njo. Povem, kar mislim in ne vidim problema pri tem. Tudi sodelavci mi včasih očitajo, da sem premalo toleranten do njih, da ne upoštevam njihovih mnenj, čeprav mislim, da nikomur ne naredim krivice. S partnerko se drugače dobro razumeva in nameravava imeti družino. Ali je z mano kaj narobe? Jaz ne vem, kaj bi moral naredit, da bi ji bolj ustregel ali da bi bil bolj čustven.
Zmago
Odgovor:
Spoštovani Zmago.
Vprašanje, ki ga zastavljate, odpira precej pogost problem v medsebojnih odnosih. Domnevam, da vaša partnerka in sodelavci pri vas pogrešajo več empatije. Naj najprej pojasnim, kaj je mišljeno z empatijo. Bolj poznana sta izraza simpatija in antipatija. Pri simpatiji gre za to, da nam je druga oseba zaradi različnih stvari všeč, antipatija pa govori o nasprotnih občutkih. Ljudje v svojem okolju najraje poiščemo ljudi, ki so nam simpatični in mi njim. Seveda pa se tudi tisti nam manj simpatični pogosto najdejo v naši bližini. Da bi z njimi ustvarili soliden ali celo dober odnos, se nam ni potrebno truditi, da nam je ta človek naenkrat simpatičen, temveč se potrudimo, da do njega razvijemo empatijo, ki je pravzaprav sposobnost so-čutenja z nekom, ne glede ali nam je všeč ali ne. Zanašanje na simpatijo ali antipatijo je kot vemo silno nestabilno. Marsikdo je danes srečno poročen z osebo, ki mu je ob prvem stiku bila antipatična, velja pa tudi obratno :-) Da smo do nekoga empatični ni potrebno, da nam je simpatičen, je pa seveda bolj prijetno. Zamislite si učitelja, ki je empatičen do svojih učencev in jih je zato sposoben obravnavati in ocenjevati enako, ne glede na to, da so mu nekateri učenci bolj simpatični kot drugi, kar je povsem človeško in normalno. Seveda je to kar mala umetnost, a nujna za gradnjo dobrih in konstruktivnih odnosov.
Da smo do nekoga empatični, ni potrebno, da se z njegovimi stališči ali dejanji strinjamo. Ljudje se pogosto zatečejo v čustveni hlad, obrambo, zanikanje mnenj drugih, cinizem ali vzvišenost, ker mislijo, da se morajo z drugim strinjati, če bodo do njih bolj odprti in sproščeni. Empatični odnosi nas spodbujajo k temu, da damo vrednost drugemu človeškemu bitju in hkrati ne zanemarimo sebe oz. svojih stališč. Sodelavce skušajte pogosteje povabiti, da povedo svoje mnenje. Še vedno lahko ostanete pri svojih idejah, če tako presodite, a dajte prostor drugim. Prisluhnite jim in dajte možnost, da uspejo s svojimi idejami. Star indijanski izrek pravi: “Ne sodi drugega, če nisi 200 milj prehodil v njegovih mokasinah.” Ljudje pa kar naprej ustvarjamo in učvrščujemo najrazličnejše sodbe in stališča, od katerih se težko ločimo in v mokasine drugega niti ne vstopimo, kaj šele da bi v njih hodili. Empatija v odnosu je pravi balzam, saj nam pomaga premagovati medsebojne razlike, konflikte, odtujenost in še marsikaj.
Glede vašega odnosa do sodelavcev vam svetujem, da se izogibate poziciji vzvišenosti, četudi ste jim nadrejeni. Avtoriteto lahko izrazite skozi korektnost, strokovnost in pravičnost, kar ste tudi napisali. Pa še o partnerstvu. Verjamem, da vaša partnerka pogreša občutek, da vam je pomembna. Skušajte se kdaj vživeti v njene misli, občutke, razočaranja, želje. Zato vam ni potrebno postati preveč čustven, gre bolj za pripravljenost pokazati njej, da vam je pomembna. Tukaj je narava bila malo bolj radodarna do ženskega spola, saj je empatija oz. sočutje bolj “vgrajena” v žensko osebnost. A za oba spola velja, da se naj potrudita za empatijo do drugega, če želita skupnost soustvarjati in v njej tudi uživati.
Kako se lotiti razvoja empatije?
Poslušanje, poslušanje, poslušanje. To je zares pomembno. Razmislite pri sebi, kakšen poslušalec ste. Se motim, če sklepam, da ne preveč dober? V dobrem poslušanju, ki ne vključuje zgolj ušes, ampak celotno bitje, je bistvo empatije. Prisluhnite govorici telesa in tonu glasu vaše partnerke. Povprašajte jo po počutju, skrbeh. In poslušajte. Če človek, ki je ob nas, čuti, da ga zares poslušamo, je to pogosto več vredno, kot zgolj nasvet, kaj naj naredi in kako.
Izogibajte se pridiganju, poučevanju, preveč vsiljivim nasvetom, očitkom in postavljanju v pozicijo “jaz vem”. Skušajte v svoje vsakdanje življenje vnesti minute za vživljanje in takrat razmišljajte o idejah ali občutkih drugih ljudi kot bi bili oni. Ne sodite, le vživite se v njihova stališča in potem seveda spet lahko zavzamete svoja. Tako si boste širili obzorje razumevanja in znižali občutek ogroženosti, ki vas morda nekje v podzavesti blokira. Sprva je to bolj igra, lahko pa postane pomembno orodje učenja empatije.
Na morebitne pritožbe partnerke ne odgovarjajte s prizadetostjo, jezo ali zanikanjem. Vprašajte jo po podrobnostih, kaj bi želela, kaj pričakuje. Pri tem poslušajte njene besede in njo. Ko poslušamo aktivno, je naš razum odprt za drugega in seveda srce tudi. To bo vaša partnerka čutila. V tej odprtosti pa je veliko prostora za empatijo in razumevanje drugega, ne da bi se k temu prisiljevali. Svetujem vam tudi, da v roke vzamete kakšno knjigo, ki govori o razlikah med moškimi in ženskami ter kako z razlikami in nasprotji v odnosu delovati.
Renata Bokan
Vprašanja lahko pošljete na e- naslov:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Za komentiranje prispevka se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa se najprej registrirajte.
