Natisni

"OGLIŠČA POZITIVNEGA TRIKOTNIKA"

Program Pozitivni trikotnik je nastal na osnovi dvajsetletnih izkušenj na področju izobraževanja in vzgoje odraslih. Zasnovan je tako da pomaga udeležencem poiskati odgovore na tri ključna življenjska vprašanja:

  1. Kako razumeti in sprejeti sebe kot psihološko – čuteče in misleče bitje ter spremeniti neustrezne vzorce vedenja in reagiranja?
  2. Kako poskrbeti zase v svojem socialnem okolju, bolje razumeti druge in pozitivno vplivati na njih?
  3. Kako ohraniti stik s svojim notranjim - duhovnim jedrom in ohranjati prisebnost, zlasti v zahtevnih življenjskih situacijah?

Program Pozitivni trikotnik nam pomaga napredovati na vseh treh področjih, ki so med seboj tesno povezana in vplivajo druga na drugo. Pozitivna sprememba na enem področju ima pozitiven vpliv tudi na drugi dve. Program je praktično naravnan s poudarkom na osebni izkušnji in omogoča takojšnjo uporabo vsebin v vsakdanjem življenju. Udeleženci delajo na izzivih, s katerimi se dejansko soočajo v svojem življenju, pri tem pa so deležni jasnih konceptov, razlag in uporabnih napotkov.

Pozitivni trikotnik temelji na treh osnovnih sklopih, ki se vsebinsko prepletajo med seboj

 

1. OGLIŠČE – SPOZNAVANJE SEBE

Kot otroci smo bili majhni ter odvisni od staršev in drugih pomembnih odraslih. Oni so bili naši prvi učitelji, ki so nas spremljali na poti odraščanja in nam pomagali da se razvijamo v funkcionalne odrasle osebe. Vendar so ti učitelji lahko na nas prenesli samo tisto, kar so znali sami. Čeprav starši povečini želijo dobro svojim otrokom in delajo najbolje kot lahko, je njihovo poznavanje psiholoških potreb in psihološkega razvoja otrok precej pomanjkljivo. Zato lahko trdimo, da odraščanje in osebni razvoj velike večine otrok potekala ob »nekvalificiranem« osebju. Kot posledica tega si otroci ustvarijo in ponotranjijo nekatera prepričanja o sebi, o drugih in o svetu, ki niso samo neustrezna, temveč marsikdaj tudi škodljiva. Potem, ko odrastejo, jih doživljajo, kot nekaj prirojenega in verjamejo, da nič ne morejo spremeniti. Kje se to kaže?

  • Se vam je že večkrat zgodilo, da se ne zmorete postaviti zase, čeprav veste, da imate prav?
  • Vas nekateri ljudje vedno znova prizadenejo in si pri tem ne znate pomagati?
  • Ste večkrat nesproščeni v družbi in se ne počutite dovolj vredne?
  • Pogosto otrpnete v konfliktnih situacijah ali pa imate občutek, da še bolj zanetite spor?
  • Vas prizadene, ko vas kritizira nekdo, čigar mnenje vam je pomembno?

 V ozadju teh vedenj so sicer trdna, toda le naučena prepričanja, ki jih lahko spremenite.

Trije predali psihe
Pri spoznavanju sebe in osvobajanju iz primeža neustreznih prepričanj o sebi, o drugih in o svetu, v katerem živimo si pomagamo s koncepti Transakcijske analize. Ta med drugim govori tudi o treh ego stanjih – »treh predalih« psihe. Imenujejo se Roditelj, Odrasli in Otrok. Med njimi nenehno potekajo nezavedni notranji dialogi, ki še kako oblikujejo naše doživljanje in obnašanje. Vsako ego stanje lahko prepoznamo v načinu reagiranja. Otrok je povezan s čutenjem, željami in čustvovanjem; Roditelj z družbenimi normami, vrednotami, pravili ter čustvi, ki so povezana s kritiko in nego; Odrasli pa s treznim razmišljanjem, zavestnim odločanjem in iskanjem rešitev tukaj in zdaj.

Kako se danes odzivamo na življenjske situacije in sporočila drugih ljudi ter kako se ob tem počutimo, je odvisno od tega, katero ego stanje se najprej odzove. Večinoma gre za avtomatične odzive, v ozadju katerih sta otroška in/ali roditeljska poenostavljena in pogosto izkrivljena logika. Ti avtomatizmi se aktivirajo predvsem v neprijetnih situacijah: ko se jezijo na nas, nas kritizirajo, ko se počutimo zavrnjeni, obsojeni, neustrezni, nemočni ali kadar mi obsojamo vedenje drugih, se jezimo na njih, jih zavračamo in preziramo. Največ težav nam povzročata »sprta« Roditelj in Otrok, ki v določeni situaciji vlečeta vsak na svojo stran in povzročata notranji konflikt. To so nam vsem znane situacije, ko nam razum veleva eno, čustva pa nekaj drugega. Rešitev je v vključitvi ego stanja Odraslega, ki naj bi razrešil nastali notranji konflikt, toda večina ljudi tega ne zna narediti.

 

2. OGLIŠČE – TRENING SOCIALNIH VEŠČIN

V tem sklopu skrbimo za čustveno opismenjevanje oziroma za krepitev svoje socialne moči. Ker živimo v družbi, smo kot socialna bitja hočeš nočeš odvisni tudi od drugih ljudi. Kaj lahko damo ožjemu socialnemu okolju in kaj lahko od njega dobimo, je odvisno prav od naših socialnih spretnosti. Ali znamo vplivati na druge na tak način, da nam pomagajo in nas podpirajo pri doseganju naših ciljev? Znamo tudi mi razumeti in podpirati druge? Si v socialnih stikih povečini pridobivamo prijatelje in podpornike ali pa si ustvarjamo nasprotnike? Poglejmo si nekaj uporabnih socialnih veščin:

Umetnost poslušanja in vživljanja v druge ljudi
Kako odpreti svoj um in svoje srce za drugačnost drugih ljudi in zakaj? Bolj ko razumemo, kako drugi funkcionirajo in bolj ko čutimo z njimi, lažje sprejemamo njihovo drugačnost. Ker drugi to doživljajo kot izraz naklonjenosti, so avtomatično bolj sproščeni in tudi sami bolj naklonjeni do nas. Posledica so večja medsebojna odprtost, spoštovanje in bližina, kar si vsi želimo, še posebej v odnosih z nam pomembnimi ljudmi. Umetnost poslušanja in vživljanja v notranji svet drugih velikokrat omili ali povsem odpravi nepotrebne napetosti in zaplete v odnosih z ljudmi, s katerimi živimo ali delamo.

Umetnost sporočanja
Z ustreznim sporočanjem močno povečamo možnost, da nas bodo drugi zares slišali in upoštevali, da bodo razumeli naše meje, potrebe, zahteve, izraženo kritiko ipd. Pri sporočanju sta pomembni dve stvari: kaj sporočamo in kako sporočamo. Napake delamo na obeh ravneh, tako pri oblikovanju svojih sporočil kot tudi pri načinu sporočanja. Oboje je pomembno, zato se posvečamo obema veščinama, čeprav izkušnje iz prakse kažejo, da ima način sporočanja ponavadi večjo težo. Ni vseeno, s kakšno energijo izrazimo svoje sporočilo in prav tu se nam največkrat zalomi, ne da bi se tega sploh zavedali. Zato se bomo učili vnašati v odnos mirno in stabilno energijo, ki veliko prispeva k ohlajanju 'pregretih' čustev in reševanju zapletov. Pomembno pa je tudi, kako oblikujemo svoje sporočilo, še zlasti pri izražanju kritike, s čimer imamo v življenju največ težav. Zato se obe pomembni veščini učimo uporabljati v situacijah, s katerimi se dejansko srečujemo v svojih življenjih.

Ravnanje v konfliktih
Konfliktne situacije so nekaj povsem naravnega. Ljudje imamo različna mnenja, različne potrebe, želje, interese … in kadar se zgodi, da se srečata dve med seboj izključujoči si želji, imamo konfliktno situacijo. Osnovni problem ni v konfliktni situaciji, temveč v napačnih poskusih, da bi ta konflikt želja razrešili. Ko slišimo besedo konflikt, najprej pomislimo na prepir, kričanje, jezo, užaljenost, 'kuhanje mule' in včasih tudi na fizično nasilje. Toda to ni konflikt! Vse našteto so neprimerni poskusi razreševanja nastale konfliktne situacije. V konfliktnih situacijah imamo vedno možnost izbire, lahko gremo v sodelovanje, katerega cilj je razrešitev konfliktne situacije, ali pa v borbo, čigava želja ali čigav interes bo zmagal. Zaradi prevelike identifikacije z željo, konflikt dveh želja preraste v medosebni konflikt. Ko obvladamo umetnost razločevanja med bitjem in njegovo željo, konfliktne situacije postanejo priložnost, za medsebojno spoznavanje in zbliževanje. Kadar tega ne zmoremo, jih doživljamo kot nevarnost. Pogoj za mirno reševanje konfliktov sta prisebnost in čustvena pismenost, vsaj enega od udeležencev. In to lahko postane prav vsak.

Ravnanje s čustvi
Ker so čustva sestavni del vseh odnosov, posebno pozornost posvečamo skriti čustveni logiki. Spoznavamo pravo vlogo čustev v odnosih, kako jih primerno izraziti in kako se odzivati na čustva drugih ljudi. Našim čustvom vedno botrujejo tehtni subjektivni razlogi - nikoli se ne pojavijo kar tako. Kar razumevanje čustev še bolj zaplete, je dejstvo, da so glede na objektivne okoliščine marsikdaj situaciji povsem neprimerna, preveč intenzivna, včasih pa prikrita ali zadušena.

 

3. OGLIŠČE – OSREDIŠČANJE V SEBI

Ohranjanje prisebnosti nam omogoča, da v neprijetnih situacijah ostanemo mirni in samozavestni, ter ostanemo v pozitivnem in stvarnem odnosu do sebe, sogovornika in situacije, v kateri smo se znašli. Kako ostati priseben, ni nekaj, kar sodi med običajne spretnosti, ki jih starši prenašajo na svoje otroke, zato se marsikomu zdi normalno, da v zahtevnih situacijah »iztiri«, izgubi prisebnost in kontrolo nad seboj. Razmišljanje »Nisem imel druge izbire«, je ponavadi sklepno dejanje takšnih dogodkov, kar je razumljivo. Človek, ki je »ves iz sebe«, težko izbira situaciji primerno vedenje. Odziva se spontano in refleksno zažene »stare programe«, s katerimi pa največkrat ne doseže želenega rezultata. Krepitev prisebnosti nam omogoča, da v zahtevnih situacijah lažje zavzamemo ustrezno notranjo držo, trezno razmišljamo in naredimo pravo stvar. Usposabljanje temelji na treh pristopih: meditaciji, pripravi na neprijetne situacije in treningu samoobvladovanja.

Meditacija
Meditacija je v osnovi zelo naraven in prijeten postopek, ki ga lahko izvaja vsakdo. Gre za metodo postopnega sproščanja in poglabljanja pozornosti v tihe globine lastne zavesti, kjer lahko doživite pristen in poglobljen stik s seboj ter se napolnite z notranjim mirom, stabilnostjo in vitalnostjo. Meditacija dokazano sprošča nakopičene napetosti, obnavlja duševno ravnovesje in utrjuje stik s seboj.

Priprava na neprijetne situacije
Vsak športnik ve, da mora trenirati, da bi povečal določene sposobnosti, telesno moč ali vzdržljivost. Enako velja za soočanje s konflikti in neprijetnimi situacijami. V naši naravi je, da se neprijetnostim skušamo izogniti, želja po izogibanju pa temelji na strahu – kar je razumljivo. Na žalost so neprijetnosti in konflikti sestavni del življenja, zato se je namesto izogibanja, na konflikt in druge neprijetnosti bolje pripraviti. S pripravo povečamo svojo sposobnost za ustrezno reagiranje, s tem pa se poveča tudi naša dejanska moč. Spoznanje, da nismo nemočni nam omogoča, da na ogroženost ne reagiramo s strahom, ali pa da je ta manjši in obvladljiv. Tako bomo lažje ohranili svoje samospoštovanje, z večjo mirnostjo uveljavljali svoje zahteve ali prisluhnili zahtevam drugih. Na tak način tudi zmanjšujemo zaskrbljenost in tesnobo! Obe namreč temeljita na občutku nemoči in predstavi, da ne bomo zmogli obvladati neke neprijetne, a neizogibne situacije.

Trening samoobvladovanja
Trening samoobvladovanja pa nam pomaga, da ohranimo prisebnost in notranji mir tudi v trenutkih, ko se znajdemo v zahtevni situaciji. Obvladajmo sebe in svoje vedenje in ne vedenja drugih je vodilna misel tega dela. Tako ne izgubljamo energije za stvari, nad katerimi dejansko nimamo kontrole. Pri samoobvladovanju vadimo pravilno notranjo držo, s katero ohranjamo ravnovesje, aktiviramo svoje energije in vzpostavimo pozitiven odnos do sebe in drugih. Najpomembnejše je, da v trenutkih, ko se počutimo izvani ali nemočni ne reagiramo refleksno pod vplivom starih obrazcev, temveč da poskrbimo zase na nov način. Z napadalnostjo, obrambo ali izogibanjem izgubljamo energijo in delujemo nagonsko, ohranjanje prisebosti pa poveča možnost izbire kot tudi učinkovitost izbrane akcije. Pravilna notranja drža je posledica več različnih dejavnikov: miru in sproščenosti, notranje gotovosti, samosprejemanja, naklonjenosti do sebe in drugih, ter, odvisno od situacije, včasih odločnosti in nepopustljivosti, drugič pa mehkobe in prilagodljivosti. Pravilna notranja drža je posledica znanja, izkušenj, vadbe ter stika s svojim notranjim jazom.

Osrediščeni v sebi mnogo lažje dosegamo svoje cilje ter se bolj umirjeno in učinkoviteje odzivamo na življenjske (ne)prilike.

Brane Krapež in Leo Ivandič

Kontakti

Šola čustvene inteligence
Ruska 13, 1000 Ljubljana
E-mail: sci@cdk.si
Tel.:   Brane Krapež - 041 988 556
         Leo Ivandič - 031 233 180